Tu ostanejo zapisi s poti, ki so prej živeli pod imenom 365 dni povišanega utripa. Naslovi člankov so isti kot doslej.
-

Zlatolaska v vsem svojem sijaju in Tračarije za v anale
Stojim na nečem vaški situli podobnem, ki štrli iz stene kakih sto metrov nad tlemi. Moj manevrski prostor je omejen na polkrog radija dvajset centimetrov, kolikor je vrvi od plezalnega pasu do bičevega vozla v sidrišču. Zvit v klobčič poskušam vseh svojih 168cm spraviti na minimum in se stiskam pod previs. Nad menoj gravitacija opravlja…
-

“Polovička”, ki zahteva celega človeka
Toplo in sončno petkovo popoldne je bilo neverjetno spokojno in ko sem zapiral vrata vrtne ograje, sem za trenutek postal. Počutil sem se, kot da odhajam na neko dolgo pot, na potovanje v neznani svet. In takrat se ponavadi pred odhodom še enkrat vprašaš, če imaš vse potrebno, če si uredil vse zadeve in seveda,…
-

Celodnevno napadanje Brane z vzhoda
No, pa se je končno začela ta, t.i. kopna sezona. Letos smo kljub ne preveč radodarni zimi morali nanjo kar dolgo čakati. Pa tudi ta zamik verjetno ne bi nobenega motil, če ne bi blo vreme zadnji mesec in pol, pošteno povedano, “bl za en kurc”. Drugi vikend junija smo z AO Kamnik preživeli na…
-

Triatlonski ognjeni krst
Triatlon. Kaj je že to? Aja, to je tisto ko najprej malo plavaš, pol kolesariš, na koncu pa še malo tečeš. Vse tri discipline so same po sebi privlačne, navadnim smrtnikom dostopne, priljubljene pri množicah, mogoče za marsikoga celo nič posebnega. A združitev vsega trojega v eno samo tekmo je vsekakor svojevrstna izkušnja. Vsake priprave…
-

Jugova grapa in (skoraj) Dovški križ
V dogovarjanju sva prečesala vse gorske skupine v Sloveniji, katerih vrhovi segajo višje od 2000m nadmorske višine. Seveda sva si najbolj želela v Julijce in sicer v tisti (vsaj uradno) neoznačen svet severno od Škrlatice, vendar je sprva kazalo, da nama bo vreme prekrižalo načrte in se bo potrebno usmeriti bolj proti vzhodu naše dežele.…
-

Srfarija po Azijsko
Utrujen od dolge poti ležerno stopam po hodniku letališke zgradbe Jožeta Pučnika, ko na Vibru zapiska “surfer naš, kdaj se vrneš”. Mojemu odgovoru, da sem ravnokar pristal, sledi logično vprašanje “kako je bilo”. Z nasmeškom na obrazu napišem oceno 12 pri ocenah 1 do 10, pospravim telefon ter pomolim potni list policistu na kontroli. Dvajset…
-

Toplo hladno nad Spittalom
V nobenem primeru nisem mogel zavrniti povabila. Na voljo sem imel turno smuko ali pa plezanje v Vipavi, same dobre stvari. Če smo končni odločitvi v torek dali še nekaj menevrskega prostora, je bilo že v sredo vse odločeno, kajti če ti gleda palec ven iz plezalk pač ni varno, kaj šele udobno. Glede na…
-

Kukova špica … končno!
Ne, zdaj pa res grem na to Kukovo špico. Dovolj let sem odlašal in se prepričeval, da se mi pač ne “poklopi”, ampak vse so samo izgovori. Pač odločiš se in greš. In ko sva se s Sašo pogovarjala za hribe in se naposled odločila, da greva, sem takoj predlagal ta cilj. In skoraj bi…
-

Utrujajoče počasi na Grintovec
Končno je tu. Zima namreč. Pa čeprav samo za odtenek. Za vzorec snega je padlo ob deževni fronti teden dni nazaj in ob precejšnji ohladitvi so se ustvarili pogoji, da prvega dne decembra na Krvavcu štartajo z novo sezono. Tako sem dan pred tem imel načrt otvoriti turnosmučarsko sezono s skokom na Zvoh, a sem…
-

Na Srebrnem megla, na Kamniškem sonce
Letošnje “čarovnice” sredi krompirjevih počitnic so poleg dobrega žura prinesle tudi dva dni deževnega vremena, katerima je sledil vremensko spremenljiv vikend. Za nedeljo sem si že rezerviral čas za “bondanje” nekje nad gozdno mejo s stanovskimi kolegi iz PD JT Mengeš, sobota pa je bila kot nalašč, da si nahranim dušo s kako odbito turo.…