Tu ostanejo zapisi s poti, ki so prej živeli pod imenom 365 dni povišanega utripa. Naslovi člankov so isti kot doslej.
-

Pa smo se res kepali
Vabila in razpisi za planinske izlete ponavadi izgledajo precej suhoparno, saj je potrebno podati več ali manj podobne informacije, pa še to po alinejah, da je pregledno. Vseeno pa se potrudim na začetku napisat kak stavek ali dva, da vse skupaj izgleda bolj privlačno. In za letošnji oktoberski izlet je to izgledalo takole: Tokrat se…
-

Moč narave in pripovedke za vnuke
Nekega pomladnega petkovega večera se s Perotom ravno prebijeva od šanka na teraso v Sputniku, ko do naju priskakljata Petra in Babsi ter odpojeta verz “eeeejjjj, vidva gresta septembra z nami na jadranje s Kepoooo”. Malo se začudeno spogledava, nato sledi širok nasmešek in ob trku kozarcev polnih gin tonica soglasno potrdiva udeležbo. Res ni…
-

Skoz enga notr, skoz ta druzga vn
Prvotni plan je bil brutalen. Po Hanzovi na Prisojnik, spust skozi zadnje okno, vzpon na Razor in čez Kriško steno v Krnico. Kandidatov za družbo na tej turi je bilo bore malo, pa tudi sam sem malo okleval. Potem sem si dokaj hitro namesto vzpona na Razor zamislil povratek na Vršič po južnih pobočjih Prisojnika,…
-

Kanadski Slovenci postanejo pravi Slovenci
Junaki v srednje pozni adolescenci. To je moja najljubša starostna skupina, kadar sem v vlogi vodnika. Ravno prav so stari, da lahko po “odraslo” zarobantiš, ni panike, če se v pogovor prikrade kaka opolzka tema in pa seveda so ravno prav “zeleni”, da lahko njihovo pametovanje hitro utišaš in jim dokažeš, da je piščanec le…
-

V deželi svizcev in (večnega) ledu
V tuje gore me ne vleče. Zakaj le, če je pa v naši majhni “kuri” še toliko neraziskanega. Našim hribom tako ali drugače namenim približno tretjino dni v letu, a vseeno ne dohajam želja, kaj vse bi rad prehodil, preplezal ali pa presmučal. In daleč od tega, da ne maram gledati onkraj naših meja, potovanja…
-

Dva dni samih klancev v Posočju
Iz preteklih izvedb Soča Outdor Festivala smo se naučili, da je Tolmin preprosto predaleč, da bi se zgolj peljal tja in nazaj za dve uri “švicanja” na progi “gore dole” ter za kratek skok v mrzlo alpsko reko. Lani smo tako odšli za cel vikend in ne samo, da se v soboto zjutraj ni blo…
-

Lepa krožna tura nad Ljubeljem
Noč je bila spet hudičevo kratka. Tokrat zaradi udeležbe na Teku štirih mostov v Škofji Loki, kjer sva z Dominiko tekla odlično in zasedla drugo mesto med mešanimi štafetami. Štart ob devetih zvečer in čakanje na podelitev je sicer ukradlo nekaj spanca, ampak je bilo to nekako v senci veselja ob dobrem rezultatu. Zjutraj je…
-

V iskanju jamskega človeka
Pa kva je zdej to? Aja budilka. A že spet? Čak, zakaj že, aja danes gremo na Olševo. Bemti, a nism že včeraj vstal ob pol petih? OK, včeraj sem šel na Košutico, pa piknik smo imeli pri meni … Še predno zberem vse misli, med drugim tudi vse vrhunce včerajšnjega finala lige prvakov, je…
-

Bojevanje z atlantskimi valovi
Maroko. Zahodnoafriška država v katero na stenskem zemljevidu s puščico za pikado nikoli nisem meril. Sem pa postajal pozoren na pogovore o dobrih “srfaških” pogojih, odkar se seveda ukvarjam s tem športom. Maroška prostrana obala namreč privablja valove iz Atlantika oz. jo le-ti oblikujejo. Da greš windsurfat na valove, moraš že nekaj znat. Fino je,…
-

Bolesna BRAČ(a)
… je sicer glasbena skupina, ki pa nima kaj dosti veze s tem prispevkom. Večjo povezavo pa ima istoimenska “viber grupa”, v kateri smo se znašli Pero, Matic, Ana, Dominika, Brina in seveda moja malenkost. Hitro seštejmo … tri plus tri je šest … deljeno z dva … torej trije “parčki” grejo na morje za…