Toplo in sončno petkovo popoldne je bilo neverjetno spokojno in ko sem zapiral vrata vrtne ograje, sem za trenutek postal. Počutil sem se, kot da odhajam na neko dolgo pot, na potovanje v neznani svet. In takrat se ponavadi pred odhodom še enkrat vprašaš, če … Continue reading“Polovička”, ki zahteva celega človeka
Triatlon. Kaj je že to? Aja, to je tisto ko najprej malo plavaš, pol kolesariš, na koncu pa še malo tečeš. Vse tri discipline so same po sebi privlačne, navadnim smrtnikom dostopne, priljubljene pri množicah, mogoče za marsikoga celo nič posebnega. A združitev vsega trojega … Continue readingTriatlonski ognjeni krst
Utrujen od dolge poti ležerno stopam po hodniku letališke zgradbe Jožeta Pučnika, ko na Vibru zapiska “surfer naš, kdaj se vrneš”. Mojemu odgovoru, da sem ravnokar pristal, sledi logično vprašanje “kako je bilo”. Z nasmeškom na obrazu napišem oceno 12 pri ocenah 1 do 10, … Continue readingSrfarija po Azijsko
Nekega pomladnega petkovega večera se s Perotom ravno prebijeva od šanka na teraso v Sputniku, ko do naju priskakljata Petra in Babsi ter odpojeta verz “eeeejjjj, vidva gresta septembra z nami na jadranje s Kepoooo”. Malo se začudeno spogledava, nato sledi širok nasmešek in ob … Continue readingMoč narave in pripovedke za vnuke
Maroko. Zahodnoafriška država v katero na stenskem zemljevidu s puščico za pikado nikoli nisem meril. Sem pa postajal pozoren na pogovore o dobrih “srfaških” pogojih, odkar se seveda ukvarjam s tem športom. Maroška prostrana obala namreč privablja valove iz Atlantika oz. jo le-ti oblikujejo. Da … Continue readingBojevanje z atlantskimi valovi
… je sicer glasbena skupina, ki pa nima kaj dosti veze s tem prispevkom. Večjo povezavo pa ima istoimenska “viber grupa”, v kateri smo se znašli Pero, Matic, Ana, Dominika, Brina in seveda moja malenkost. Hitro seštejmo … tri plus tri je šest … deljeno … Continue readingBolesna BRAČ(a)