Stojim na nečem vaški situli podobnem, ki štrli iz stene kakih sto metrov nad tlemi. Moj manevrski prostor je omejen na polkrog radija dvajset centimetrov, kolikor je vrvi od plezalnega pasu do bičevega vozla v sidrišču. Zvit v klobčič poskušam vseh svojih 168cm spraviti na … Continue readingZlatolaska v vsem svojem sijaju in Tračarije za v anale
Toplo in sončno petkovo popoldne je bilo neverjetno spokojno in ko sem zapiral vrata vrtne ograje, sem za trenutek postal. Počutil sem se, kot da odhajam na neko dolgo pot, na potovanje v neznani svet. In takrat se ponavadi pred odhodom še enkrat vprašaš, če … Continue reading“Polovička”, ki zahteva celega človeka
No, pa se je končno začela ta, t.i. kopna sezona. Letos smo kljub ne preveč radodarni zimi morali nanjo kar dolgo čakati. Pa tudi ta zamik verjetno ne bi nobenega motil, če ne bi blo vreme zadnji mesec in pol, pošteno povedano, “bl za en … Continue readingCelodnevno napadanje Brane z vzhoda
Triatlon. Kaj je že to? Aja, to je tisto ko najprej malo plavaš, pol kolesariš, na koncu pa še malo tečeš. Vse tri discipline so same po sebi privlačne, navadnim smrtnikom dostopne, priljubljene pri množicah, mogoče za marsikoga celo nič posebnega. A združitev vsega trojega … Continue readingTriatlonski ognjeni krst
V dogovarjanju sva prečesala vse gorske skupine v Sloveniji, katerih vrhovi segajo višje od 2000m nadmorske višine. Seveda sva si najbolj želela v Julijce in sicer v tisti (vsaj uradno) neoznačen svet severno od Škrlatice, vendar je sprva kazalo, da nama bo vreme prekrižalo načrte … Continue readingJugova grapa in (skoraj) Dovški križ
Utrujen od dolge poti ležerno stopam po hodniku letališke zgradbe Jožeta Pučnika, ko na Vibru zapiska “surfer naš, kdaj se vrneš”. Mojemu odgovoru, da sem ravnokar pristal, sledi logično vprašanje “kako je bilo”. Z nasmeškom na obrazu napišem oceno 12 pri ocenah 1 do 10, … Continue readingSrfarija po Azijsko
V nobenem primeru nisem mogel zavrniti povabila. Na voljo sem imel turno smuko ali pa plezanje v Vipavi, same dobre stvari. Če smo končni odločitvi v torek dali še nekaj menevrskega prostora, je bilo že v sredo vse odločeno, kajti če ti gleda palec ven … Continue readingToplo hladno nad Spittalom
Ne, zdaj pa res grem na to Kukovo špico. Dovolj let sem odlašal in se prepričeval, da se mi pač ne “poklopi”, ampak vse so samo izgovori. Pač odločiš se in greš. In ko sva se s Sašo pogovarjala za hribe in se naposled odločila, … Continue readingKukova špica … končno!
Končno je tu. Zima namreč. Pa čeprav samo za odtenek. Za vzorec snega je padlo ob deževni fronti teden dni nazaj in ob precejšnji ohladitvi so se ustvarili pogoji, da prvega dne decembra na Krvavcu štartajo z novo sezono. Tako sem dan pred tem imel … Continue readingUtrujajoče počasi na Grintovec
Letošnje “čarovnice” sredi krompirjevih počitnic so poleg dobrega žura prinesle tudi dva dni deževnega vremena, katerima je sledil vremensko spremenljiv vikend. Za nedeljo sem si že rezerviral čas za “bondanje” nekje nad gozdno mejo s stanovskimi kolegi iz PD JT Mengeš, sobota pa je bila … Continue readingNa Srebrnem megla, na Kamniškem sonce
Vabila in razpisi za planinske izlete ponavadi izgledajo precej suhoparno, saj je potrebno podati več ali manj podobne informacije, pa še to po alinejah, da je pregledno. Vseeno pa se potrudim na začetku napisat kak stavek ali dva, da vse skupaj izgleda bolj privlačno. In … Continue readingPa smo se res kepali
Nekega pomladnega petkovega večera se s Perotom ravno prebijeva od šanka na teraso v Sputniku, ko do naju priskakljata Petra in Babsi ter odpojeta verz “eeeejjjj, vidva gresta septembra z nami na jadranje s Kepoooo”. Malo se začudeno spogledava, nato sledi širok nasmešek in ob … Continue readingMoč narave in pripovedke za vnuke
Prvotni plan je bil brutalen. Po Hanzovi na Prisojnik, spust skozi zadnje okno, vzpon na Razor in čez Kriško steno v Krnico. Kandidatov za družbo na tej turi je bilo bore malo, pa tudi sam sem malo okleval. Potem sem si dokaj hitro namesto vzpona … Continue readingSkoz enga notr, skoz ta druzga vn
Junaki v srednje pozni adolescenci. To je moja najljubša starostna skupina, kadar sem v vlogi vodnika. Ravno prav so stari, da lahko po “odraslo” zarobantiš, ni panike, če se v pogovor prikrade kaka opolzka tema in pa seveda so ravno prav “zeleni”, da lahko njihovo … Continue readingKanadski Slovenci postanejo pravi Slovenci
V tuje gore me ne vleče. Zakaj le, če je pa v naši majhni “kuri” še toliko neraziskanega. Našim hribom tako ali drugače namenim približno tretjino dni v letu, a vseeno ne dohajam želja, kaj vse bi rad prehodil, preplezal ali pa presmučal. In daleč … Continue readingV deželi svizcev in (večnega) ledu
Iz preteklih izvedb Soča Outdor Festivala smo se naučili, da je Tolmin preprosto predaleč, da bi se zgolj peljal tja in nazaj za dve uri “švicanja” na progi “gore dole” ter za kratek skok v mrzlo alpsko reko. Lani smo tako odšli za cel vikend … Continue readingDva dni samih klancev v Posočju
Noč je bila spet hudičevo kratka. Tokrat zaradi udeležbe na Teku štirih mostov v Škofji Loki, kjer sva z Dominiko tekla odlično in zasedla drugo mesto med mešanimi štafetami. Štart ob devetih zvečer in čakanje na podelitev je sicer ukradlo nekaj spanca, ampak je bilo … Continue readingLepa krožna tura nad Ljubeljem
Pa kva je zdej to? Aja budilka. A že spet? Čak, zakaj že, aja danes gremo na Olševo. Bemti, a nism že včeraj vstal ob pol petih? OK, včeraj sem šel na Košutico, pa piknik smo imeli pri meni … Še predno zberem vse misli, … Continue readingV iskanju jamskega človeka
Maroko. Zahodnoafriška država v katero na stenskem zemljevidu s puščico za pikado nikoli nisem meril. Sem pa postajal pozoren na pogovore o dobrih “srfaških” pogojih, odkar se seveda ukvarjam s tem športom. Maroška prostrana obala namreč privablja valove iz Atlantika oz. jo le-ti oblikujejo. Da … Continue readingBojevanje z atlantskimi valovi
… je sicer glasbena skupina, ki pa nima kaj dosti veze s tem prispevkom. Večjo povezavo pa ima istoimenska “viber grupa”, v kateri smo se znašli Pero, Matic, Ana, Dominika, Brina in seveda moja malenkost. Hitro seštejmo … tri plus tri je šest … deljeno … Continue readingBolesna BRAČ(a)
V zadnjem mesecu sem malo zapostavil turno smučanje, predvsem tiste celodnevne turne smuke na toplem spomladanskem soncu, ki proti poldnevu naredi “putrček” na pobočjih po katerih med vijuganjem navzdol z vriskanjem treniraš glasilke, kajti Rolling Stonesi še vedno nastopajo. Razlog za to so bile spomladanske … Continue reading“Čofta” na Mojstrovkah
Letos po dolgem času nimam nobenih posebnih tekaških izzivov. Sicer na tekmah in ponavadi tudi na treningih dam vse od sebe, a vseeno sem tekaške treninge zreduciral na 1x tedensko plus kak dolgi tek čez vikend. Sem si pa želel letošnjo zimo vsaj približno ohraniti … Continue reading(Ne)pričakovan osebni rekord
Spomladi se poleg prebujajoče narave v meni prebudi tudi želja, da se po obilni zimi oprimem kake kopne skale in se kot modras nastavim toplim pomladnim sončnim žarkom. Kraški rob ponuja nešteto možnosti za take reči, predvsem v zgodnji pomladi in pozni jeseni, ko ni … Continue readingFerate v Glinščici
Bila je napovedana izredno lepa in pa tudi precej topla nedelja. Cel teden so bile temperature kar visoke in po malem je v gorah tudi naletaval sneg, a nevarnost snežnih plazov je ostajala druge stopnje. Po petkovem nočnem pohodu na Veliko Planino, ki se je … Continue readingKo slike raje ne pogledaš
Na drugi dan letošnjega leta smo se z Babsi in Perotom šli sprehodit na Veliko planino. Vremenska napoved ni bila najlepša, zaradi česar je bilo zelo malo obiskovalcev. Ne vem, če se mi je kdaj zdela tako spokojna in idilična. Med hojo sem se spominjal, … Continue readingNočni pohod na Veliko planino